V Washingtonu se približuje peta obletnica vdora v ameriški Kapitol, uradna spominska plošča, posvečena policistom, ki so 6. januarja 2021 branili stavbo, pa še vedno ni na ogled javnosti. Čeprav zakon iz leta 2022 zahteva njeno postavitev, lokacija plošče ostaja neznana, verjetno pa je shranjena v skladišču. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson plošče še ni uradno razkril, medtem ko si ministrstvo za pravosodje pod novo administracijo prizadeva za zavrnitev tožbe policistov, ki zahtevajo njeno namestitev. Zaradi odsotnosti uradnega obeležja je približno sto kongresnikov, večinoma iz vrst demokratov, vzelo zadevo v svoje roke in pred svojimi pisarnami izobesilo papirnate replike plošče. Arhitekt Kapitola, ki je odgovoren za postavitev, zadeve zaradi tekočih sodnih postopkov ne komentira. Spor glede plošče odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije dogodkov pred petimi leti in vprašanja, kako se spominjati napada na središče ameriške demokracije.

V Južni Koreji so se močno zaostrile politične razmere, saj se opozicijska Demokratska stranka (DP) in vladajoča stranka Narodna sila spopadata z resnimi notranjimi pretresi in medsebojnimi obtožbami glede korupcije. Demokratska stranka je 5. januarja nepričakovano preložila zasedanje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem bi morali obravnavati predloga za posebni preiskavi o korupciji in gibanju Unifikacijska cerkev. Kot uradni razlog so navedli željo, da ne bi zasenčili državniškega obiska predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem, medtem ko opozicija trdi, da se stranka skuša izogniti preiskavam lastnih korupcijskih afer. Znotraj Demokratske stranke se krepijo pritiski na nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija, ki je vpleten v več škandalov glede prejemanja podkupnin za nominacije na lokalnih volitvah. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil prostovoljno. Hkrati je predsednik stranke Jung Chung-rae napovedal strožji nadzor nad kandidacijskimi postopki in ustanovitev posebne nadzorne enote za preprečevanje nepravilnosti. Na drugi strani je v vladajoči stranki Narodna sila odstopil predsednik odbora za politiko Kim Do-eup, kar predstavlja resen udarec za vodstvo stranke pod Jang Dong-hyukom, saj je Kim veljal za zmeren glas, ki je uravnotežil domnevno skrajno desno usmeritev vodstva.

Nekdanji albanski premier in vodja opozicijske Demokratske stranke Sali Berisha se je 5. januarja zglasil na Posebnem tožilstvu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) v Tirani. Njegov obisk je bil povezan z izpolnjevanjem varnostnega ukrepa obveznega javljanja v okviru preiskave o privatizaciji nekdanjega športnega kompleksa Partizani, kjer je Berisha osumljen korupcije. Pred poslopjem tožilstva so ga pričakali njegovi privrženci, ki so mu izrazili podporo. Ob izhodu iz prostorov SPAK je Berisha podal izjavo za medije, v kateri je bil kritičen do vodje tožilstva Altina Dumanija. Berisha trdi, da je Dumaniju pustil pisno sporočilo, v katerem izpostavlja svoje nestrinjanje s procesom. Celoten postopek nekdanji premier označuje za politično motiviran pregon, ki ga po njegovih besedah usmerja aktualna albanska vlada. Kljub obtožbam Berisha še naprej redno izpolnjuje svoje sodne obveznosti, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov v več odprtih primerih, povezanih z njegovim preteklim delovanjem.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura naletela na ostre kritike demokratske opozicije, ki operacijo označuje za nezakonito vojno in poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Republikanski poslanec Mike Lawler je v odzivu na obtožbe stopil v bran odločitvi, da se ameriški kongres zaradi varnostnih razlogov in zagotavljanja tajnosti operacije predhodno ni obvestil o načrtovanem napadu. Lawler je kritike demokratov označil za hinavske, medtem ko so se v Madridu na protestih zbrali pripadniki skrajne levice, ki so Združene države Amerike obtožili imperializma. Zajetje Madura, ki se je zgodilo 3. januarja 2026, je sprožilo široko razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika ZDA za izvajanje vojaških operacij brez izrecne odobritve kongresa. Medtem ko vlada vztraja, da je bila operacija upravičena in nujna za zaščito nacionalnih interesov, so nekateri demokratski politiki, vključno s Kamalo Harris, podvomili v legitimnost postopkov. Operacija je bila izvedena s ciljem privedbe Madura pred sodišče v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami, kar pa je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive in proteste v tujini.

Republikanska stranka se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz. Po poročanju več analitikov se stranka sooča z notranjimi razkoli in upadom javnomnenjske podpore, ki ga pripisujejo predvsem politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Zadnji rezultati posebnih volitev v zvezni državi Iowa, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca s 43-odstotno razliko, so v stranki sprožili preplah. To je še posebej opazno v luči dejstva, da je Trump leta 2024 v istem okrožju dosegel bistveno boljše rezultate. Hkrati se v javnosti pojavljajo obtožbe o poskusih manipulacije volilnega procesa. Ameriška poštna služba (USPS) je pod vodstvom Trumpovih zaveznikov spremenila pravila o žigosanju poštnih glasovnic, kar bi lahko po nekaterih ocenah povzročilo neveljavnost milijonov glasov v prihodnjih volilnih ciklih. Poleg tega se Trump sooča s kritikami zaradi domnevne zlorabe zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA), prek katerega zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti zahtevki postali sredstvo za politično motivirano črpanje proračunskih sredstev za predsednikove zaveznike, vključno s tistimi, ki so bili pomiloščeni zaradi napada na Kapitol 6. januarja.

Republikanska stranka se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz, kar potrjujejo zadnji izidi posebnih volitev in notranje analize. V Iowi je demokratska kandidatka Renee Hardman na posebnih volitvah za državni senat prepričljivo premagala republikanskega tekmeca s 43-odstotno razliko, kar v taboru Donalda Trumpa vzbuja precejšen preplah. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati napovedovali konec obdobja republikanske prevlade, saj se stranka sooča z upadom podpore celo v svojih tradicionalnih oporiščih. Dodatne napetosti povzročajo sporne odločitve Trumpove administracije, vključno s spremembami pravil poštnih storitev glede glasovanja po pošti, kar kritiki označujejo za poskus vplivanja na izid volitev. Hkrati se predsednik sooča z očitki o zlorabi proračunskih sredstev za izplačila odškodnin svojim političnim zaveznikom prek zveznega zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). V zveznih državah, kot sta Indiana in Virginija, se nadaljujejo tudi ostri boji glede prerazporeditve volilnih okrajev, kjer republikanci kljub pritiskom Bele hiše naletijo na odpor pri poskusih spreminjanja volilnih zemljevidov sredi cikla.

Južnokorejska politična scena je pretresena zaradi novih obtožb o korupciji in nepravilnostih pri podeljevanju strankarskih nominacij znotraj Demokratske stranke (DP). V središču škandala se je znašel nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki mu očitajo prejem podkupnine v višini 30.000 evrov pred parlamentarnimi volitvami leta 2020. Poleg tega so se pojavile trditve, da je njegova soproga prejela nezakonita sredstva od lokalnih svetnikov in neupravičeno uporabljala javna sredstva za reprezentanco. Demokratska stranka pod vodstvom predsednika Lee Jae-myunga je obtožbe označila za posamične odklone posameznikov in zavrnila pozive opozicijske stranke Moč ljudstva (PPP) k sistemski preiskavi ali uvedbi posebnega tožilca. Opozicija medtem stopnjuje pritisk in zahteva opravičilo predsednika države zaradi domnevnih neuspehov pri varnostnem preverjanju kandidatov, vključno z Lee Hye-hoon, kandidatko za ministrico za proračun, ki se prav tako sooča z očitki o sumljivih nakupih in neprimernem vedenju. Znotraj Demokratske stranke se je hkrati začela tekma za novega vodjo poslanske skupine, kjer se potegujejo štirje poslanci s tretjim mandatom. Rezultat teh volitev, pri katerih bodo imeli pomembno vlogo tudi radikalni privrženci stranke, bo določil prihodnjo smer strankarske politike in odnos do predsedniške palače v času, ko se vrstijo preiskave o prodaji kandidatur na preteklih volitvah.

Pred vmesnimi volitvami leta 2026 se je povečalo število republikanskih kongresnikov, ki ne nameravajo ponovno kandidirati, doseglo je rekordno raven. V Missouriju je skupina People Not Politicians vložila več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega "gerrymanderinga", ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in notranjimi razdvajanji, ki ogrožajo njihove obete na vmesnih volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu, vključno s Stevom Scalisom, je opozorilo na težave pri komuniciranju dosežkov volivcem, medtem ko se stranka spopada z notranjimi spori glede zdravstvene reforme in datotek Jeffreyja Epsteina. Položaj dodatno otežuje iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje iz obdobja pandemije, kar bo povzročilo zvišanje premij za milijone Američanov ravno v času, ko je delo v kongresu praktično zastalo. Politični analitiki opozarjajo na trende, ki niso naklonjeni vladajoči stranki. Zgodovinski podatki kažejo, da stranka aktualnega predsednika na vmesnih volitvah v povprečju izgubi precejšnje število sedežev. Dodaten alarm za republikance so rezultati nedavnih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki bi moralo biti po pričakovanjih stranke tesnejše. Ta poraz je republikancem preprečil dosego supervečine v državnem senatu Iowe, kar odraža širše nezadovoljstvo volivcev, ki se je začelo kazati že konec leta 2025. Poleg volilnih rezultatov stranko bremenijo tudi obtožbe o poskusih vplivanja na volilni proces. Spremembe pravil pri poštnem žigosanju glasovnic in čiščenje volilnih imenikov, ki jih izvajajo republikanski državni sekretarji, so sprožili kritike o spodkopavanju demokratičnih standardov. Kljub poskusom Donalda Trumpa, da bi prek prerazporeditve volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, zagotovil dolgoročno prednost, so nekateri od teh načrtov zaradi upora znotraj lastnih vrst že propadli, kar kaže na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu Demokratske stranke, je v svojem nastopnem govoru napovedal ambiciozno politično agendo, usmerjeno v pomoč delovnemu razredu in širitev javnih storitev. V skladu s svojimi obljubami je že prvi dan preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, kar je utemeljil kot nujen korak za prenovo mestne uprave. Slovesnosti sta se udeležila tudi vidna predstavnika ameriške levice, senatorka Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja Mamdanijevo zavezanost k preoblikovanju lokalne politike. Novi župan je poudaril, da se mestna hiša pod njegovim vodstvom ne bo več obotavljala pri uporabi svoje moči za izboljšanje življenja prebivalcev. Kljub nekaterim kritikam glede radikalnosti njegovih načrtov, Mamdani vztraja, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet na področju dostopnih stanovanj in socialne pravičnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ZDA tega ne priznavajo. Trump ji grozi s hujšimi posledicami kot Maduru, če ne bo izpolnjevala ameriških zahtev. Medtem se pojavljajo obtožbe, da je Trumpov sin zaslužil bogastvo na podlagi stav, povezanih z Madurorjevo aretacijo.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

V Združenih državah Amerike se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 krepijo politične napetosti, saj si predsednik Donald Trump prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem stranka aktualnega predsednika v sredini mandata običajno izgubi večino v kongresu. Republikanska stranka trenutno v predstavniškem domu ohranja le tesno večino, kar Trumpa spodbuja k agresivnim strategijam za ohranitev oblasti, vključno s prizadevanji za prerisovanje meja kongresnih okrožij po državi v korist konservativnih kandidatov. Demokratska stranka in drugi kritiki predsedniku očitajo, da s svojimi dejanji neposredno vpliva na volilno krajino na načine, ki so brez primere v ameriški zgodovini. Med najbolj spornimi potezami so navedbe o usmerjanju administracije proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem ter napotitev vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom kljub nasprotovanju lokalnih oblasti. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoči meseci ključni za vzpostavitev ravnovesja moči, saj Trumpova administracija v luči preteklih izkušenj iz leta 2018, ko je izguba predstavniškega doma vodila do dveh ustavnih obtožb, uporablja vsa razpoložljiva sredstva za preprečitev ponovitve zgodovine.

V Združenih državah Amerike se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 krepijo napetosti, saj si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva preoblikovati politično krajino v korist Republikanske stranke. Demokrati so izrazili resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja v volilni proces, ki vključuje usmerjanje administracije k tarčnemu delovanju proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Trumpova prizadevanja so osredotočena na ohranitev tesne večine v predstavniškem domu, ki jo v skladu z zgodovinskimi trendi predsednikova stranka v sredini mandata običajno izgubi. Strategija republikancev vključuje intenzivno prerisovanje kongresnih zemljevidov po vsej državi z namenom oblikovanja varnejših sedežev za konservativne kandidate. Poleg zakonodajnih in administrativnih vzvodov kritiki opozarjajo na nenavadno močno vlogo zvezne vlade, ki naj bi se neposredno vmešavala v lokalne zadeve, vključno z napotitvijo vojaških sil v mesta pod vodstvom demokratov kljub nasprotovanju tamkajšnjih guvernerjev. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti premiki v kombinaciji z ekonomskimi nihanji ključno oblikovali politično ravnovesje moči v ZDA v prihodnjih dveh letih.

V ameriškem političnem prostoru naraščajo napetosti pred vmesnimi volitvami leta 2026, saj predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno okolje, da bi ohranil tesno republikansko večino v predstavniškem domu. Demokratska stranka in drugi kritiki predsedniku očitajo manipulacijo, ki vključuje usmerjanje administracije v pregon političnih nasprotnikov, aktivistov in donatorjev. Trump je prav tako spodbudil republikance k obsežnemu prerisovanju kongresnih zemljevidov po vsej državi, s čimer želi ustvariti več konservativnih sedežev, kar bi lahko preprečilo zgodovinski trend, po katerem predsednikova stranka na vmesnih volitvah običajno izgubi moč. Posebno skrb vzbujajo poročila o napotitvah vojaških sil v mesta pod vodstvom demokratov kljub nasprotovanju tamkajšnjih županov in guvernerjev. Strategi opozarjajo, da bi se lahko Trumpova strategija prerisovanja volilnih okrajev izkazala za dvorezen meč, če se volilno razpoloženje močno obrne proti njemu. Republikanci se v kongresu trenutno opirajo na minimalno večino, Trump pa se želi izogniti ponovitvi scenarija iz leta 2018, ko je izguba predstavniškega doma vodila do dveh postopkov ustavne obtožbe in znatno ovirala njegovo agendo. Politični analitiki napovedujejo, da bodo prihodnji meseci ključni za določitev ravnovesja moči v Washingtonu za preostanek njegovega mandata.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Republikanska stranka pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na ključne vmesne volitve leta 2026, pri čemer se sooča z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v kongresu običajno izgubi sedeže. Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav zaradi izgube večine v predstavniškem domu doživel dve ustavni obtožbi, se tokrat poslužuje agresivnih strategij za ohranitev oblasti. Njegovi nasprotniki in politični analitiki opozarjajo na sistematične poskuse manipulacije volilnega okolja, vključno s prerisovanjem meja volilnih okrajev po vsej državi, kar naj bi ustvarilo varno prednost za republikanske kandidate. Demokratska stranka izraža resne pomisleke nad poročili, da administracija usmerja svoje delovanje proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Kritiki izpostavljajo tudi uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom, kar ocenjujejo kot nedopusten poseg v lokalno avtonomijo in neposredno vmešavanje v volilno kampanjo. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in upadom podpore v nekaterih ključnih demografskih skupinah, ostaja vprašanje, ali bodo Trumpove poteze utrdile njihovo oblast ali pa bodo zaradi obtožb o avtoritarnosti povzročile nasproten učinek na voliščih.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je ukazal vojaško operacijo v Venezueli, s katero so zajeli Nicolása Madura, ne da bi za to predhodno pridobil soglasje kongresa. Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da kongresniki pogosto razkrivajo zaupne informacije, zato jih o akciji ni obvestil, da bi preprečil morebitno uhajanje podatkov informatorjem. Operacija je v ameriškem političnem prostoru povzročila oster razkol; medtem ko vodilni republikanci dejanje pozdravljajo kot zmago za nacionalno varnost, demokrati opozarjajo na kršenje ustave in spodkopavanje načel pravne države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Venezuelo. Demokrati trdijo, da je administracija napačno predstavila svoje cilje v regiji in da bi samovoljno vojaško posredovanje lahko ogrozilo svetovno stabilnost. Nasprotno pa republikanski zakonodajalci poudarjajo, da je bila odstranitev Madura nujna za varnostne interese Združenih držav Amerike, in zavračajo očitke o prekoračitvi pooblastil. Pravna stroka opozarja, da ameriška ustava podeljuje izključno kongresu pravico do napovedi vojne in avtorizacije vojaških akcij, kar postavlja Trumpovo potezo v središče ustavne presoje.

V ameriškem političnem prostoru deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 naraščajo napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in opozicijsko Demokratsko stranko. Republikanci se soočajo z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v sredini mandata običajno izgubi sedeže v kongresu, kar bi v primeru trenutne tesne republikanske večine pomenilo izgubo nadzora nad predstavniškim domom. Demokrati opozarjajo, da se Trumpova administracija poslužuje neobičajnih metod za ohranitev oblasti, vključno s pritiski na prerisovanje kongresnih okrajev v korist konservativnih kandidatov ter usmerjanjem zveznih institucij proti demokratskim politikom in donatorjem. Posebno skrb vzbuja predsednikovo aktivno poseganje v lokalno politiko, kjer je Trump v preteklosti že napotil zvezne sile v mesta z demokratskim vodstvom kljub njihovemu nasprotovanju. Politični analitiki izpostavljajo, da so vmesne volitve ključne za politično ravnovesje države, saj bi ponovna izguba predstavniškega doma, podobno kot v Trumpovem prvem mandatu leta 2018, lahko privedla do novih ustavnih obtožb in blokade predsednikove agende. Trenutni gospodarski in politični tokovi kažejo na negotovost, ki bo določila potek ameriške politike v prihodnjih dveh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga kritiki primerjajo z zgodovinskimi avtoritarnimi simboli, predsednik označuje za objekt, ki ga bodo ljudje oboževali. Hkrati je Trump na silvestrovo podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je odločitev, namenjena zmanjšanju pritiska naraščajočih življenjskih stroškov na ameriška gospodinjstva. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, so demokrati izrazili globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Republikanci se v kongresu soočajo s tesno večino, Trump pa si prizadeva za preoblikovanje volilnih okrajev in domnevno uporabo državnih organov proti političnim nasprotnikom. Napetosti povečujejo tudi napovedi o morebitnih novih sporih z vrhovnim sodiščem, ki bi lahko v prihodnjem letu omejilo nekatere predsednikove pristojnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in Republikanska stranka so že deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 sprožili obsežne dejavnosti za ohranitev nadzora nad predstavniškim domom, kjer imajo republikanci trenutno le tesno večino. Zgodovinski podatki kažejo, da stranka aktualnega predsednika v sredini mandata običajno izgublja sedeže, kar želi Trump preprečiti z agresivnim prerisovanjem kongresnih zemljevidov po vsej državi. Demokrati ob tem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnih poskusov manipulacije volilne pokrajine in neposrednega vmešavanja administracije v volilne procese. Napetosti stopnjujejo tudi Trumpove poteze, ki vključujejo napotitev vojaških enot v mesta pod vodstvom demokratov, kljub nasprotovanju lokalnih guvernerjev in županov. Kritiki trdijo, da gre za nezaslišano zlorabo pooblastil za politično oslabitev nasprotnikov, aktivistov in donatorjev. Republikanci se medtem spopadajo z notranjimi pritiski, saj bi morebitni poraz leta 2026 znova omogočil demokratom prevzem ključnih funkcij, vključno s predsedovanjem kongresnim odborom, kar je v Trumpovem prvem mandatu vodilo do dveh ustavnih obtožb. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoči meseci ključni za določitev ravnovesja moči v ZDA za prihodnji dve leti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi opustitve radia Voice of America. Trump se je hvalil, da je trikrat »opravil« kognitivne teste, kar je sprožilo ugibanja o njegovem zdravju in sposobnostih. Analitiki opozarjajo, da bi Trumpove investicije v umetno inteligenco lahko imele negativne posledice do leta 2026. Pojavilo se je poročilo o Trumpovih prehranjevalnih navadah.

Predsednik Trump se je soočil s kritikami republikanskega poslanca Dona Bacona zaradi opustitve vplivnega medija Voice of America. Hkrati se pojavljajo analize, ki kažejo, da bi lahko Trumpova naložba v umetno inteligenco imela nepričakovane negativne posledice leta 2026. Trump se je pohvalil, da je uspešno opravil kognitivni test, in zatrdil, da tega noben drug predsednik ni storil. Razprave potekajo tudi o politični usmeritvi po Trumpovem mandatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu, poimenovanega 'Triumphal Arch', začela v začetku leta 2026. Predsednik je v intervjuju poudaril, da projekt uživa široko podporo javnosti, čeprav kritiki projekt že dlje časa primerjajo s spornimi zgodovinskimi monumenti. Hkrati je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil s skrbjo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, znotraj Demokratske stranke narašča zaskrbljenost glede morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve za kongres. Republikanci trenutno obvladujejo predstavniški dom le s tesno večino, Trump pa si s preoblikovanjem volilnih okrajev in domnevnim pritiski na politične nasprotnike prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem vladajoča stranka v sredini mandata običajno izgubi sedeže. Napetosti stopnjujejo tudi poročila o napotitvi vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom, kar opozicija označuje za nedopusten poseg v lokalno avtonomijo.

Donald Trump je po zajetju Nicolasa Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do varne tranzicije oblasti. Priznal je odgovornost za vojaške operacije v Venezueli in napovedal vstop velikih ameriških naftnih podjetij v državo, da bi »nafta tekla, kot mora«. Ta poteza je sprožila močne odzive v mednarodni skupnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z zgodovinsko nizko podporo, hkrati pa s svojimi dejanji sproža resne skrbi glede integritete volilnega procesa. Republikanska stranka ima v predstavniškem domu trenutno le tesno večino, vmesne volitve pa so zgodovinsko nenaklonjene stranki aktualnega predsednika. Trump se skuša izogniti ponovitvi scenarija iz svojega prvega mandata, ko je izguba nadzora nad kongresom vodila v dva postopka ustavne obtožbe. V ta namen je republikance po vsej državi spodbudil k agresivnemu prerisovanju volilnih okrajev, da bi ustvarili čim več varnih sedežev za svojo stranko. Demokrati in politični kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija uporablja državne vire za neposreden pritisk na politične nasprotnike, aktiviste in donatorje. Posebno skrb vzbuja predsednikova uporaba vojske v mestih, kjer vladajo demokratski župani, ter njegovi pozivi k aretacijam političnih tekmecev. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi razkoli in upadom podpore med srednjim razredom ter latinskoameriškimi volivci, se Trumpova strategija osredotoča na konsolidacijo moči in manipulacijo volilnega okolja, kar bi lahko v letu 2026 privedlo do dodatnih političnih pretresov v državi.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Ameriška demokratska stranka je v okviru priprav na politično delovanje v letih 2025 in 2026 začela novo komunikacijsko strategijo, s katero se želi prikazati kot edina prava zagovornica ameriškega domoljubja. Po poročanju kritikov ta premik vključuje intenzivno uporabo simbolike iz leta 1776 in sklicevanje na ustavne vrednote, ki so bile tradicionalno domena republikanskih in konservativnih volivcev. Strategija temelji na narativu, da so demokrati pravi varuhi ustave in da bi njihova prizadevanja podprli celo ustanovni očetje Združenih držav Amerike. Nov pristop sledi predhodnim poskusom prilagajanja javne podobe, ki sta jih leta 2024 nakazala Kamala Harris in Tim Walz. Medtem ko je Harrisova skušala zmanjšati poudarek na t.i. budnosti (woke), se je Walz v javnosti predstavljal skozi tradicionalno moške teme, kot je ameriški nogomet. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus prevzema identitete nasprotnikov brez dejanskega sprejetja njihovih vrednot, pri čemer naj bi ključno vlogo pri financiranju in organizaciji teh kampanj igrale nevladne organizacije. V okviru te kampanje se pojavljajo tudi trditve o podpori ameriške vojske demokratskim ciljem, kar dodatno zaostruje ideološki boj v državi.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 se politični in gospodarski tokovi prepletajo, kar bo vplivalo na prihodnji dve leti ali celo dlje. Republikanci se trudijo izboljšati svoje možnosti na volitvah, medtem ko se Trumpova agenda sooča z možnim zastojem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Ameriška Republikanska stranka se sooča z globoko notranjo krizo, ki jo dodatno zaostrujejo napovedana razkritja posebnega tožilca Jacka Smitha in presenetljiv politični odmik nekaterih ključnih zaveznikov Donalda Trumpa. Nekdanji tiskovni predstavnik republikancev Tim Miller je opozoril, da so poskusi stranke, da bi sredi praznikov prikrili Smithovo pričevanje, obsojeni na neuspeh, saj vsebina neposredno naslavlja dogodke v zvezi z vdorom v kapitol 6. januarja. Po navedbah Millerja bodo podrobnosti primera neizogibno dosegle javnost, kar bi lahko močno vplivalo na politično stabilnost države. Hkrati so se pojavila poročila o domnevnem razkolu med Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene, ki je nekoč veljala za eno njegovih najbolj gorečih zagovornic. Greenova je v nedavnih intervjujih izrazila razočaranje nad predsednikovim domnevnim ščitenjem posameznikov, vpletenih v afero Epstein, in se kritično odzvala na verodostojnost določenih konservativnih medijev. Analitiki ocenjujejo, da ti dogodki nakazujejo na širši proces preobrazbe znotraj stranke, kjer se del članstva poskuša distancirati od avtoritarnih teženj in se vrniti k ustavnim demokratičnim procesom, medtem ko se strateški načrti republikancev za vmesne volitve leta 2026 že spopadajo z upadom javnomnenjske podpore.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

V Združenih državah Amerike se stopnjujejo notranje napetosti v Republikanski stranki, kar se kaže predvsem v javnem razhodu kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Greene, nekoč ena najbolj gorečih zagovornic gibanja MAGA, je v nedavnem intervjuju za New York Times izrazila dvome o svoji pretekli naivnosti, kar nakazuje na širše razpoke v strankarski enotnosti. Posebno pozornost je vzbudila njena navedba, da naj bi jo Trump osebno prosil, naj ne razkrije imen iz datotek Jeffreyja Epsteina, saj bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Takšni dogodki kažejo na to, da Trumpov absolutni nadzor nad stranko popušča, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za prihodnje volilne cikle. Analitiki opozarjajo, da bi republikanci lahko plačali visoko ceno zaradi svoje nepopustljive drže in osredotočanja na ideološke boje namesto na vsebinska vprašanja. Medtem ko so nekateri napredni aktivisti skušali vplivati na demokrate preko tretjih strank, so se republikanci v zadnjem desetletju korenito preobrazili pod vplivom desnih aktivistov, ki so prevzeli nadzor nad stranko in izrinili zmerne člane. Vendar pa trenutni dogodki, vključno z neuspelimi poskusi preoblikovanja volilnih okrajev in nezadovoljstvom volivcev zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev, kažejo na ranljivost republikanske strategije. Razhajanje med ključnimi akterji, kot je Greene, in vrhom stranke postavlja pod vprašaj stabilnost konservativnega bloka pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve kongresnikov in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov republikanci bijejo plat zvona, saj je rekordnih 53 zakonodajalcev že napovedalo umik, kar vključuje 30 republikancev. Med razlogi za odhode so navedeni frustracije zaradi zakonodajnega zastoja v Washingtonu, nizka priljubljenost predsednika Donalda Trumpa ter strah pred napovedanim »modrim valom« demokratov, ki bi lahko prevzeli nadzor nad predstavniškim domom. Dodatne težave za republikance predstavljajo naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja, potem ko so s 1. januarjem 2026 potekle subvencije iz obdobja pandemije za Zakon o dostopni oskrbi (ACA). Demokratski poslanci opozarjajo, da so volivci zaradi podražitve premij, ki so ponekod narasle za več kot 100 odstotkov, ogorčeni, kar se je že odrazilo na zadnjih posebnih volitvah v Iowi. Tam je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, kjer je bila prednost demokratov prej bistveno manjša, kar analitiki interpretirajo kot jasen signal nezadovoljstva s trenutno administracijo. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na volilno krajino s prerazporejanjem volilnih okrajev in neposrednim vmešavanjem v lokalne kampanje, kar pa sproža odpor celo znotraj lastne stranke. Več republikanskih kongresnikov je javno izrazilo nestrinjanje s predsednikovo retoriko, zlasti glede zunanjepolitičnih vprašanj in pomoči Ukrajini, kar nakazuje na vse večji razkol znotraj stranke pred začetkom uradne kampanje spomladi.

Republikanska stranka se ob vstopu v volilno leto 2026 sooča z globoko politično krizo, ki jo zaznamujejo rekordno število odhodov izkušenih kongresnikov, notranji razkoli in upad javnomnenjske podpore. Po najnovejših podatkih je namero o upokojitvi ali odstopu napovedalo že več kot 50 članov kongresa, od tega večina iz republikanskih vrst. Med vidnejšimi odhodi izstopa napovedana upokojitev vplivnih poslancev, kot sta Elise Stefanik in Don Bacon, medtem ko je Marjorie Taylor Greene svojo namero o odstopu že uresničila. Razmere dodatno otežujejo napovedi o morebitnem »modrem valu« demokratov, ki ga spodbujajo nedavni uspehi na lokalnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca. Notranja dinamika stranke je pod hudim pritiskom zaradi politike predsednika Donalda Trumpa, ki mu kritiki očitajo poskuse manipulacije volilne zakonodaje in neustrezno obravnavo ključnih vprašanj, kot so naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja. Po izteku subvencij iz obdobja pandemije so se premije za milijone Američanov drastično povišale, kar demokrati spretno izkoriščajo v predvolilni kampanji. Republikanski voditelji v kongresu, vključno s Stevom Scalisom, priznavajo težave pri komuniciranju dosežkov stranke, medtem ko se morala med člani vztrajno znižuje zaradi zakonodajnega zastoja in naraščajočih etičnih škandalov znotraj lastnih vrst.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in tveganjem za izgubo večine v predstavniškem domu na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026. Glavni vzroki za pesimizem so notranji spori, rekorden val upokojitev kongresnikov ter nezadovoljstvo volivcev zaradi izteka zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo rast zavarovalnih premij. Trenutno je odhod iz kongresa napovedalo že več kot 50 poslancev, med katerimi prevladujejo republikanci, kar zmanjšuje možnosti stranke za ohranitev tesne večine pod vodstvom Mika Johnsona. Demokrati medtem krepijo svoje vrste, k čemur prispevajo tudi nedavne zmage na lokalnih specialnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca z visoko razliko. Dodatno težavo za administracijo Donalda Trumpa predstavljajo zahteve senata po pojasnilih glede dostopa do dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, v katere naj bi bila vpletena vodja kabineta Susie Wiles. Analitiki opozarjajo, da bo leto 2026 polno političnega kaosa, ki ga bodo zaznamovali sporni procesi spreminjanja volilnih okrajev in vse večji vpliv tretjih strank, kar bi lahko dolgoročno destabiliziralo ameriški politični prostor.

Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 sooča z resno politično krizo, ki bi lahko vodila v izgubo večine v predstavniškem domu kongresa na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki opozarjajo na zgodovinski val upokojitev, saj je že več kot 50 članov kongresa, od tega večina republikancev, napovedalo, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev. Med ključnimi razlogi za pesimizem v stranki so nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu, notranji spori glede dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina ter neuspehi pri reševanju vprašanja naraščajočih zdravstvenih premij po izteku subvencij iz obdobja pandemije. Demokratska stranka medtem beleži pomembne zmage na lokalnih ravneh, kot je nedavni uspeh Renee Hardman v Iowi, kar politologi interpretirajo kot napoved morebitnega »modrega vala«. Republikansko vodstvo, vključno s Stevom Scalisom, poskuša strniti vrste in poudariti gospodarske dosežke, vendar se stranka spopada z očitki o gerrymanderingu oziroma spornem preoblikovanju volilnih okrajev v korist konservativcev. Dodatno negotovost vnašajo napovedi o vzponu tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko v ključnih zveznih državah odvzela glasove obema tradicionalnima taboroma, medtem ko se napetosti stopnjujejo tudi glede vprašanja nadaljnje pomoči Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresiven načrt kampanje za vmesne volitve leta 2026, s katerim želi Republikanski stranki zagotoviti nadzor nad kongresom. Njegova strategija se osredotoča na ključne zvezne države, kjer načrtuje povečanje števila zborovanj in mobilizacijo volilnega telesa. Napovedi prihajajo v času, ko se njegova administracija spopada z zaostrenimi vojaškimi napetostmi v tujini in znatnim upadom priljubljenosti doma. Poleg volilnih načrtov je Trump razkril tudi infrastrukturne projekte, med katerimi izstopa gradnja slavoloka v Washingtonu, D.C., ki naj bi se začela v začetku leta 2026. Kljub predsednikovemu optimizmu analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve med najbolj kaotičnimi in destabilizirajočimi v zgodovini Združenih držav Amerike. Razlogi za to so predvsem sporno spreminjanje meja volilnih okrožij, notranji razkoli v stranki ter naraščajoče nezaupanje v demokratične procese zaradi tehnoloških manipulacij. Politični pritisk na Belo hišo se stopnjuje, saj javnomnenjske raziskave kažejo na rekordno nizko podporo predsedniku. Trumpova ekipa poskuša s poudarkom na velikih projektih in nenehno prisotnostjo na terenu preusmeriti pozornost z notranjih sporov in neizpolnjenih obljub, ki so zaznamovale prvo leto njegovega drugega mandata. Uspeh te strategije bo ključen za ohranitev politične moči v preostanku mandata.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Zvezni sodnik je v petek odločil, da Brian Cole mlajši, osumljen podstavljanja dveh cevastih bomb pred sedeža nacionalnih odborov Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodišče je zavrnilo prošnjo za izpustitev na prostost pred sojenjem, saj je ocenilo, da osumljenec predstavlja grožnjo javni varnosti. Odločitev sledi dolgotrajni preiskavi dogodkov, povezanih z nemiri na Capitol Hillu, kjer so preiskovalci identificirali moškega iz Virginije kot glavnega osumljenca za nevarno dejanje. Primer je v zadnjih dneh pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi procesnih zapletov, ki so jih povzročile napake Ministrstva za pravosodje ZDA. Pravni strokovnjaki so opozarjali, da bi lahko te napake privedle do izpustitve Cola na prostost, vendar je sodnik Matthew Sharbaugh s svojo zadnjo odredbo zagotovil, da obtoženec ostaja pod strogim nadzorom v zveznem priporu. Obramba osumljenca je sicer skušala doseči milejše ukrepe, vendar je sodišče sledilo argumentaciji tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in potencialni nevarnosti ponovitve dejanja.